O naših vinih
V Cigojevi kleti je tudi vino brez žvepla
Vipavska dolina je očarljivo lepa tudi spomladi. O njenih jesenskih vinskih sadovih je že marsikdo pel. Na začetku spodnje Vipavske doline je prijetna vas Črniče, kjer stoji stara domačija Cigojevih. Tu so se že od nekdaj ukvarjali z vinogradništvom in vinarstvom. Tradicijo nadaljuje Jordan Cigoj, ki v svoji kleti hrani v lesenih sodih tudi merlot in cabernet sauvignon brez žvepla.
Cigojeva hiša je najstarejša v vasi. Na del njene stare in bogate zgodovine je spominjal tudi tram, na katerem je bila zapisana letnica 1830. Že Jordanov nono Nemezzi in nona Pavla, pa oče Branko in mama Zmaga so se ukvarjali z vinogradništvom. Ta družinska tradicija se nadaljuje tudi v najmlajši rod. Na kmetiji, kakršna je Cigojeva, kjer se zelo resno ukvarjajo tudi s turizmom, sta Jordan in njegova žena Silva prava delovna partnerja, saj mora ona kdaj poprijeti za delo tudi okoli vina, Jordan pa se zelo dobro počuti tudi pri štedilniku, kadar pripravlja kakšne res imenitne domače specialitete. Njun sin Miha je pravi pokuševalec vina in na njegov okus se oče Jordan zelo zanese. Dobro čuti, katero vino je boljše in očetu pomaga pri odbiri vzorcev za ocenjevanje. Da dobro izbirata, dokazujejo številne diplome in priznanja, med katerimi ne manjka najbolj žlahtnih.
Cigojev vinograd meri 4 hektare. Leži nad akumulacijskim jezerom Vogršček. S tega jezera urejajo v tem delu Vipavske doline namakalni sistem in tod so prvi vinogradi v Sloveniji, ki so namakani. Cigojeve vinogradniške lege imajo lepa in stara imena. Hrastov hrib je nad jezerom. Jordanov oče Branko se spominja, da so bile na tem hribu majhne terase, na katere so sadili po eno trto, vmes pa so bili hrasti. Na hrastove mladike so vezali trtine šparone. Ta lega je izredno zanimiva. Leži nad omenjenim akumulacijskim jezerom in njene trte ne poznajo peronospore in oidija. Trta je izpostavljena dvojni toploti: ponoči jo greje voda, podnevi sonce. Na tej legi imajo Cigojevi malvazijo. Na Studencih imajo merlot in cabernet sauvignon, na Perovljeku chardonnay in furlanski tokaj, na Murvovki cabernet sauvignon in barbero, na Zabritehu, ki je zelo stara lega, pa tudi druge sorte. Ta lega ne pozna niti slane niti toče.
Vina iz tega dela Vipavske doline odklikuje prijazna kislina, ki je najbolj odvisna prav od klime. To je značilno za zgornji del doline, ki se začne ravno v Črničah in se vleče vse do Podnanosa. In ravno Nanos ter Čaven omogočata hladne noči in vroče dneve.
Jordan Cigoj je prepričan, da se bo o vipavskih vinih še veliko govorilo. Z opuščanjem prostostoječe vzgoje, s katero so doslej preveč obremenjevali trto zaradi dirigiranih potreb po količi, dvigujejo z rezanjem trte na dva šparona in dva reznika kakovost grozdja in s tem seveda tudi vina. Jordan zagovarja tudi pridelovanje po naravnih metodah in je prepričan, da je treba vso pozornost nameniti starim avtohtonim sortam. Odkar mnogi zasebniki niso več tovarna grozdja za velike kleti, kjer se je to grozdje porazgubilo v anonimnosti velike količine, skrbno gledajo, da pridelujejo vino na klasičen način. To pomeni, da Jordan Cigoj rdeče sorte, kot sta merlot in cabernet sauvignon, prideluje klasično. Čas vrenja na brozgi traja najmanj deset dni, odvisno pač od letine. Takšno vino je sprva res nekoliko bolj taninasto, toda z leti mu ravno to omogoča lepo zaokroženost in tisto polnost, ki je značilna za taka vina, ko so najboljša šele po petih ali šestih letih.
Jordan Cigoj meni, da bi morali vino, ki je blo pridelano po klasični metodi, ocenjevati posebej. V svoji lepi kleti, kjer je še vse kamnito in nič izumetničeno, skrbno hrani stare polnitve v steklenicah. Posebej sta zanimiva dva soda, v katerih zorita merlot in cabernet sauvignon, ki sta brez žvepla. Njegovi sodi so iz akacijevega in hrastovega lesa, ki je rasel v Vipavski dolini. Jordan je prepričan, da je to najboljši les za sode, ker je njegova struktura kakovostna, letniki so zbiti in kompaktni, medtem ko meni, da so sodi, ki so narejeni iz slavonskega hrasta, preveč “zračni”. Vsa njegova vina, ki so dobila na ocenjevanjih odličja, so zorela v sodih iz vipavskega hrasta ali akacije.
Turistična kmetija Arkade
http://www.arkade-cigoj.com
S turizmom se Jordan ukvarja od leta 1989. Gostom postrežejo z domačimi specialitetami, zato ni čudno, da hodijo k njim na panceto gostje celo iz Benetk. To potrjujejo zlate medalje za salame, pršut in vratovino. Sicer znajo pri Cigojevih pripraviti marsikaj zanimivega, na primer kmečki krožnik s pečeno govedino, svinjsko ribico in klobaso. Družbo jim delajo krompir z ocvirki, kisla repa in zelje. Lahko dobite tudi svinjski file s sirom in pršutom, vse skupaj pečeno in začinjeno v vinski omaki imenitnega cabernet sauvignona…
Tudi na Vipavskem spet uvajajo osmice in v ajdovski občini jih je letno trideset, povezane pa so v društvo. To je oblika domače prodaje mladega vina, na Štajerskem to počno pod imenom “pušenšank”, kar je izpeljanka iz pojma šank pod vejo. Jordan Cigoj meni, da je vse to dobro za uveljavitev nekdanjega načina ponudbe pridelka, ki je nastal doma in so ljudje od tega živeli.
“Vrniti se moramo k naravi, k avtohtonim sortam, čimbolj moramo odriniti kemijo in strupe. Vse bolj pridobivata na veljavi stari beli vipavski sorti, zelen in pinela. Mi pa smo na naši kmetiji pridelali tudi novo zvrstno rdeče vino, tako da smo rezali cabernet sauvignon in merlot, vinu pa smo dali ime cabermerlot Prvič smo ga ponudili leta 1993.” Tako razmišlja Jordan Cigoj, ki na svoji domačiji složno prideluje vse, kar je najboljšega in s tem vrača ugled tisti in takšni Vipavski dolini, kakršno nam je opisoval že Valvasor.
